Odmevna racija pri Peršmanu: "Koroški Slovenci imamo trdo kožo"

V zadnjih tednih je slovensko javnost razburilo več incidentov, uperjenih proti slovenski manjšini. Med njimi so žaljivi napisi na slovenskem generalnem konzulatu v Trstu, incident na nogometni tekmi v Avstriji in – najodmevnejši – policijska racija na antifašističnem taboru pri Peršmanovi domačiji na avstrijskem Koroškem.

Konec julija je avstrijska policija izvedla obsežno racijo na antifašističnem taboru Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD), ki je potekala v muzeju Peršman. Policisti so opravili hišno preiskavo in identifikacijo oseb. Na terenu je bilo sedem policijskih vozil, več kot 30 oboroženih policistov, helikopter, droni in pasja enota.

V klubu študentov so po raciji objavili sporočilo, v katerem so poudarili, da je to "usmerjeno državno nadlegovanje del dolgega seznama nenehnega protislovenskega delovanja, diskriminacije in provokacij proti slovenski narodni skupnosti".

Valentin Inzko: Ne gre za širši trend pritiska

Da racija ne odraža širšega trenda pritiska na manjšino, pa meni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko, ki poudarja, da gre za izoliran incident.

Ob tem je dodal, da je bilo v preteklosti sicer več podobnih pritiskov, in spomnil na podiranje dvojezičnih tabel leta 1977, a dodal, da je bilo v zadnjih letih takšnih dogodkov malo, oziroma jih skoraj ni bilo. "Prav zato dogodek pri Peršmanu toliko bolj izstopa," pravi.

Inzko pojasnjuje, da so udeležencem letos očitali izobešanje palestinske zastave, ki v Avstriji ni prepovedana, ter domnevno nezakonito kampiranje. Ob tem se sprašuje, zakaj v primeru upravnega prekrška ni posredovala gorska služba, kot bi bilo pričakovano, temveč policija. Policisti so sicer tabor obiskali tudi lani, a nepravilnosti niso našli.

Predsednik NSKS je pohvalil odziv avstrijskih in slovenskih oblasti. "Deželni glavar je dobro postopal in nemudoma sklical okroglo mizo." Oblasti so napovedale tudi posebno komisijo, da bi raziskala dogodek, ki se je prvič sešla v petek. S ciljem razjasnitve dogajanja je odvetnik Rudi Vouk v Celovcu prav tako vložil kazensko ovadbo proti policiji.

Kot je pojasnil predsednik NSKS, si želijo izvedeti, kdo je odredil racijo in zakaj. "Ne more kar vsak naročiti 30 policistov s helikopterjem, to se pač ne zgodi."

Inzko ob tem izpostavlja vse glasnejšo podporo javnosti udeležencem na taboru, kar po njegovem mnenju potrjujejo številna pozitivna pisma bralcev v avstrijskih medijih.

Med odmevnejše primere spada tudi dogodek na nogometni tekmi, ko je sodnik trenerju slovenskega kluba naročil, naj z igralci govori nemško, čeprav pravila zveze tega ne zahtevajo.

Inzko je sicer pojasnil, da je bil Slovenski atletski klub v preteklosti sicer deležen pritiskov in žaljivih komentarjev, a da so tovrstni incidenti v minulih letih tudi tam praktično izginili. Spomnil je še, da je bil proti sodniku sprožen tudi disciplinski postopek. "Tudi predsednik Uefe Aleksander Čeferin je že posredoval in avstrijska nogometna zveza bo ukrepala. Po moji oceni bodo tudi izbrisali rumeni karton, ki ga ima Slovenski atletski klub."

Klub je sicer leta 1970 kot študent ustanovil prav Inzko, da bi slovenski nogometaši igrali v nemških krajih na Koroškem in širili vedenje o koroških Slovencih.

Racija prebudila samozavest in ponos koroških Slovencev

Zaskrbljenost zaradi pritiska na manjšino je medtem še podkrepila nedavna uzakonitev sporne himne na avstrijskem Štajerskem. Tamkajšnji deželni parlament je namreč sprejel predlog svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP) za vključitev sporne himne Dachsteinska pesem (Dachsteinlied), ki opeva tudi ozemlje Slovenije, v zakon o deželnih simbolih.

Inzko ob tem opozarja na vzpon FPÖ, kjer so po njegovih besedah tudi posamezniki, ki želijo ustvarjati napetosti, a dodaja, da za zdaj še ne gre za širši trend. "Ja, gotovo so med njimi tudi nekateri njihovi podporniki, nekateri pa so jih volili zgolj zato, ker niso zadovoljni z novo vlado. Ne moremo govoriti o širšem trendu, ki pa se sicer lahko pojavi."

Kljub incidentom Inzko ostaja optimističen. Meni, da so prav dogodki, kot je racija pri Peršmanu, prebudili samozavest in ponos koroških Slovencev. "Nekateri bi si morda želeli nadzora nad manjšino, a to niso več časi po vojni," pravi. "Koroški Slovenci imamo trdo kožo," dodaja.

Ob tem poudarja, da posameznih incidentov ne smemo posploševati, saj da ti ne odražajo odnosa celotne družbe. "Četudi incidenti dajejo vtis, da so vsi Avstrijci in policisti slabi, to ni res," je poudaril in dodal, da v javnosti načeloma vlada podpora študentom na taboru, zato je prepričan, da se bo situacija umirila.